Klop

KLOP

Uvod

Klopi obstajajo v približno enaki obliki že okoli 200 milijonov let. So med najstarejšimi in najuspešnejšimi predstavniki družine artropodov. Že stari Grki so jih opisovali kot škodljiva bitja.(1) Na svetu so odkrili približno 850 vrst klopov.(3)

Razvojne faze klopa (prirejeno po Lindquist L in Vapalahti O)(2)
Spolno združevanje (kopulacija) (3)

Razvojni ciklus klopa

Življenjski cikel klopov Ixodes vključuje naslednje faze: ličinko, nimfo in odraslo žival. (1)

Spolno združevanje (kopulacija) poteka pred hranjenjem s krvjo na gostitelju, kmalu potem samec umre. V naslednjih mesecih samica izleže od 500 do 5.000 jajčec v prst.

Več tednov pozneje se izležejo ličinke. Več dni se hranijo na gostitelju, preden odpadejo in se preobrazijo v nimfe.(3)

Nimfe se hranijo na gostitelju - vretenčarju več dni, potem pa se preobrazijo v odrasle klope.(3)

V vsaki razvojni fazi klop potrebuje vsaj en obrok krvi gostitelja vretenčarja, da se razvije v naslednjo fazo. Odrasle samice pa obrok krvi potrebujejo, da lahko izležejo jajčeca.

Za klope je značilen dolg življenjski cikel, zato so zelo učinkoviti rezervoar virusov.(2)

Nimfa z jajčeci(3)

1: Ličinka (3)

2: Tešča nimfa(3)

3-4: Tešč samec in nahranjen samec. Velikost odraslega samca klopa je približno 2,5 mm. Samci klopov se ne hranijo s krvjo, ampak z majhno količino tkivne tekočine.(3)

5-6: Tešča samica in nahranjena samica. Velikost tešče samice klopa je 3–4 mm. Telo samice je zelo raztegljivo, saj lahko zaužita kri predstavlja od 100- do 200-kratno telesno maso.(3)

Ustni del klopa

Klopova slina vsebuje:

  • biološko aktivne snovi, ki delujejo proti strjevanju krvi, lokalno anestetično ali protivnetno,
  • toksine,
  • druge izločke, ki zasidrajo ustni del v gostiteljevo kožo.(3)
Navadni klop (Ixodes ricinus) ima ustne dele za prebadanje in sesanje.(3)
  • 1. Dennis D T, Piesman J F. Overview of Tick-Borne Infections of Humans. V: Goodman J L, Dennis D T, Sonenshine D E, ed. Tick-Borne Diseases of Humans. Washington, D.C. : ASM Press, cop; 2005. p. 3-11.
  • 2. Lindquist L, Vapalahti O. Tick-borne encephalitis. Lancet 2008; 371:1861–71.
  • 3. Baxter. Monograph Tick-Borne Encephalitis (TBE, FSME). March 2007. BS-VA-007. Dostopno na: https://www.yumpu.com/en/document/read/13938836/tick-borne-encephalitis-tbe-fsme-isw-group-on-tbe (dostopano: december 2022).