LYMSKA BORELIOZA


LYMSKA BORELIOZA

Lymska borelioza (LB) ali klopna borelioza je med vsemi boleznimi, ki jih prenašajo klopi, v Sloveniji daleč najpogostejša.(1) Pred njo nismo varni v nobenem delu države, saj so okužene klope našli v vseh slovenskih zdravstvenih regijah.(2) Okuženih je bilo do 41 % klopov.(3) Izjemoma se lahko bolezen razvije tudi po piku kakšne druge okužene žuželke.(4) Lymsko boreliozo praviloma prepoznamo po značilnem obročastem kožnem madežu na mestu vboda klopa, lahko pa se začne tudi z izpuščajem drugje po telesu. Nekateri bolniki se počutijo podobno kot bi prebolevali gripo: imajo vročino, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol ter slabost.(5) Napredovala oblika LB se lahko pokaže na različnih organih: srcu, živčevju, sklepih, očeh ali koži.(4)

SLOVENIJA MED NAJBOLJ OGROŽENIMI

Slovenija je v primerjavi z drugimi državami v samem vrhu okužb z lymsko boreliozo.(2) V Sloveniji namreč potrdijo med 3.000 in 7.000 novih okužb na leto. V letu 2015 so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zabeležili 3.741 primerov okužb, ali 187 primerov okužb na 100.000 prebivalcev. Številka je še vedno precej nižja od tiste leta 2013, ko je bilo na novo okuženih skoraj dvakrat toliko - 6.938 ljudi. Obolevajo ljudje vseh starosti, največ jih je starih med 35 in 65 let. Največ prijavljenih okužb je v toplejšem delu leta. (6) Najvišji prijavni incidenci sta bili v kranjski regiji in murskosoboški regiji, najnižja v ljubljanski regiji. Od leta 1986 dalje so zdravniki pri nas dolžni prijaviti vsak primer bolezni, zato natančno vemo, koliko potrjenih primerov okužb imamo. Zadnjih nekaj let se je število na novo odkritih bolnikov v Sloveniji nekoliko zmanjšalo, a lymske borelioze je še vedno mnogo več kot pred desetletji. (6)

BORELIJE

Laiki lymsko boreliozo pogosto imenujejo kar borelija. V resnici pa se tako imenuje njena povzročiteljica, bakterija Borrelia burgdorferi .Da bolezen, za razliko od klopnega meningoencefalitisa, ki je virusni, povzroča bakterija, je dobra novica. Če namreč prisotnost bakterij pravočasno potrdimo, se lahko proti njim uspešno borimo z antibiotiki. (1,3)

ZAŠČITA PRED OKUŽBO

Pred odhodom v naravo se zaščitimo z repelenti, oblečemo svetla oblačila z dolgimi rokavi in dolgimi hlačnicami. Po vrnitvi domov si temeljito pregledamo telo, se stuširamo, oblačila pa – če se le da – operemo. (1) Za razliko od klopnega meningoencefalitisa, s katerim se lahko okužimo takoj po vbodu okuženega klopa, je pri lymski boreliozi za prenos okužbe namreč potrebnih vsaj 24 oziroma 48 ur. (4) Klopa moramo v vsakem primeru čim prej previdno odstraniti, pri čemer ne uporabljamo nikakršnih olj, krem ali kemikalij. S pinceto klopa preprosto primemo čim bližje koži in ga mirno izvlečemo. (1) Če bi se po pomoč pri odstranjevanju klopa zatekli v zdravstveni dom, pa je dobro vedeti, da je taka storitev samoplačniška. (7)

  • 1. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Toplejše vreme poveča nevarnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. Dostopno na: http://www.nijz.si/sl/toplejse-vreme-poveca-nevarnost-okuzbe-s-povzrocitelji-bolezni-ki-jih-prenasajo-klopi (dostopano: december 2022).
  • 2. Sočan M. Epidemiologija prijavljenih primerov lymske borelioze v Sloveniji. V: Maraspin Čarman V, Strle F, ur. Lymska borelioza 2012. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu; 2012. p. 25-35.
  • 3. Ružić-Sabljić E. Borrelia burdorferi sensu lato – značilnosti bakterije, rezervoar in prenašalci. V: Maraspin Čarman V, Strle F, ur. Lymska borelioza 2012. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu; 2012. p. 15-23.
  • 4. Ogrinc K. Patogeneza lymske borelioze. V: Maraspin Čarman V, Strle F, ur. Lymska borelioza 2012. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu; 2012. p. 37-41.
  • 5. Ogrinc K. Prizadetost kože. V: Maraspin Čarman V, Strle F, ur. Lymska borelioza 2012. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu; 2012. p. 45-51.
  • 6. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Lymska borelioza – razširjenost in zaščita. Dostopno na: http://www.nijz.si/sl/lymska-borelioza-razsirjenost-in-zascita (dostopano: december 2022).
  • 7. Stupica D. Odstranjevanje (prisesanih) klopov V: Maraspin Čarman V, Strle F, ur. Lymska borelioza 2012. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu; 2012. p. 219-221.