KLOPNE BOLEZNI


KLOPNE BOLEZNI

V Sloveniji so pomembne predvsem tri klopne bolezni: lymska borelioza, klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Najpogostejša klopna bolezen pri nas je lymska borelioza, velik zdravstveni problem pa predstavlja predvsem klopni meningoencefalitis, saj so stopnje pojavnosti te bolezni v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. (1) Bolnik lahko sočasno zboli za klopnim meningoencefalitisom in lymsko boreliozo. Nekaj tovrstnih primerov mešanih okužb z virusom klopnega meningoencefalitisa in bakterijo Borrelia burgdorferi beležijo v državah srednje Evrope. (2)

LYMSKA BORELIOZA

Povzročajo jo bakterije, ki se imenujejo borelije.(2) Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi v nekaj dneh oziroma tednih po vbodu klopa. Rdečina se počasi širi, na sredini bledi in dobiva obliko obroča. Bolezen lahko prizadene živčevje, sklepe ali srce, zdravijo pa jo z antibiotiki. Slovenija je v primerjavi z drugimi državami v samem vrhu okužb z lymsko boreliozo. Zadnje desetletje v Sloveniji namreč potrdijo med 3.000 in 7.000 novih okužb na leto. V letu 2015 so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zabeležili 3.741 primerov okužb ali 187 primerov okužb na 100.000 prebivalcev. Obolevajo ljudje vseh starosti, največ jih je starih med 35 in 65 let. Največ prijavljenih okužb je v toplejšem delu leta, toda ker se lahko bolezenski znaki pojavijo tudi več mesecev po okužbi, se primeri lymske borelioze pojavljajo tudi izven sezone aktivnosti klopov.(3)

KLOPNI MENINGOENCEFALITIS (KME)

KME je resno virusno obolenje osrednjega živčevja. Prenos virusa iz klopovih žlez slinavk v kožo gostitelja se začne že v prvih minutah sesanja krvi. Prva faza bolezni se prične približno teden dni po vbodu okuženega klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah in sklepih, glavobolom ter vročino. Pri večini bolnikov po nekaj dnevnem do nekaj tedenskem izboljšanju počutja izbruhne druga faza bolezni, ko se virus razširi v centralni živčni sistem. Zaznamujejo jo visoka vročina, močan glavobol, slabost in bruhanje, tresenje rok in jezika ter včasih tudi motnje zavesti in zbranosti. KME lahko pusti trajne posledice in tudi po okrevanju močno vpliva na kakovost posameznikovega življenja.(2) Slovenija sodi med endemske države z največjo obolevnostjo v Evropi. Število prijavljenih primerov bolnikov s KME iz leta v leto niha. Med leti 2003 in 2012 beležijo približno 250 bolnikov na leto.(4) V letu 2015 je bilo prijavljenih 62 primerov KME ali 3 primeri okužb na 100.000 prebivalcev, kar je najmanj v zadnjih treh desetletjih. Večino prijavljenih so napotili na bolnišnično zdravljenje. Bolezen se pojavlja pri ljudeh vseh starosti, povprečna starost obolelih pa se v zadnjih letih povečuje. Posebej veliko obolevnost beležijo v starostni skupini od 55 do 74 let. Pri 85 % prijavljenih bolnikov se je bolezen začela od maja do oktobra v letu 2014.(5)

HUMANA GRANULOCITNA ANAPLAZMOZA (HGA)

Redkejša klopna bolezen pri nas je humana granulocitna anaplazmoza (HGA). Bolezenske težave so podobne težavam, ki jih imajo bolniki v zgodnji fazi klopnega meningoencefalitisa: povišana telesna temperatura, glavobol in slabost ter bolečine v sklepih in mišicah. Bolezen zdravijo z antibiotiki.(1) Ker HGA ne sodi med nalezljive bolezni, za katere je obvezna prijava, natančnih podatkov o številu bolnikov ni. Strokovnjaki domnevajo, da je povprečna letna stopnja pojavnosti HGA v Sloveniji 1,2 bolnika na 100.000 prebivalcev. (4)

  • 1. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Toplejše vreme poveča nevarnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. Dostopno na: http://www.nijz.si/sl/toplejse-vreme-poveca-nevarnost-okuzbe-s-povzrocitelji-bolezni-ki-jih-prenasajo-klopi (dostopano: december 2022).
  • 2. Baxter. Monograph Tick-Borne Encephalitis (TBE, FSME). March 2007. BS-VA-007. Dostopno na: https://www.yumpu.com/en/document/read/13938836/tick-borne-encephalitis-tbe-fsme-isw-group-on-tbe (dostopano: december 2022).
  • 3. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Lymska borelioza – razširjenost in zaščita. Dostopno na: http://www.nijz.si/sl/lymska-borelioza-razsirjenost-in-zascita. (dostopano: december 2022).
  • 3. Grgič-Vitek M. Epidemiologija klopnega meningoencefalitisa in humane granulocitne anaplazmoze v Sloveniji. V: Lotrič-Furlan S, Maraspin Čarman V, Strle F, ur. Klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza 2014. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu; 2014. p. 17-24.
  • 4. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Klopni meningoencefalitis. Dostopno na: http://www.nijz.si/sl/klopni-meningoencefalitis-0. (dostopano: december 2022).