OKUŽEN KLOP


Vbod klopa je nevaren za človeka, saj klopi prenašajo vrsto bolezni, v Sloveniji predvsem klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo. Povzročitelji bolezni se lahko prek ličink, nimf in spolno zrelih klopov prenesejo na človeka ali žival. Čeprav vsi klopi niso okuženi, se moramo pred njimi dobro zaščititi, po vrnitvi s sprehoda ali izleta v naravi pa si temeljito preglejmo telo. Še posebej pozorno moramo pregledati otroke.(1)

PRENOS OKUŽBE

Virus klopnega meningoencefalitisa (KME) kroži med prenašalci – klopi in njihovimi gostitelji – malimi gozdnimi sesalci. Gostitelji so lahko tudi divjad in domače živali. Te živali omogočajo razmnoževanje klopov in ohranjanje virusa KME v naravi. Ko se klop enkrat okuži z virusom, ga ohrani vse življenje. Virus se v klopu razmnožuje in ko se klop naslednjič hrani, s slino prenese virus na gostitelja, lahko tudi na človeka, ki sicer ne velja za glavnega gostitelja klopa. Virus KME se prenaša iz okuženega samca na samico, iz okužene samice na jajčeca in iz ličinke na nimfo ter iz nje na odraslo žival. Prekuženost klopov Ixodes ricinus, ki prenašajo evropski podtip virusa KME v Evropi, je od 0 do 5 %, slovenski strokovnjaki pa so v štiriletni raziskavi ugotovili, da je v Sloveniji okuženih 0,3 % klopov. (2)

VBOD KLOPA

Z virusom KME se večina ljudi okuži z vbodom okuženega klopa, ki ga mnogi sploh ne zaznajo. Ko klop pride na človeka, poišče primerno nežno mesto na koži, kjer so tik pod njo žile, in se pritrdi. Vboda gostitelj ne čuti, saj ima klopova slina anestetičen učinek. Klopa ljudje, še posebej otroci, zato pogosto sploh ne opazijo. Pri vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, okužba pa lahko poteka tudi brez bolezenskih znakov.(1) Druga pot prenosa okužbe je uživanje toplotno neobdelanega mleka ali mlečnih izdelkov okuženih krav, ovc ali koz. Zato strokovnjaki tudi zaradi možnosti prenosa virusa KME močno odsvetujejo uživanje presnega mleka in mlečnih izdelkov. (2) Ljudje, ki so se enkrat okužili z virusom klopnega meningoencefalitisa, so pred boleznijo v prihodnje zaščiteni.(1)

PREPREČIMO VBOD

Do nadmorske višine 600 m je klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Klop preži na človeka na skoraj vsakem koraku v naravi: na travniku, igrišču, sprehajalnih poteh, v gozdu... Zato se moramo pred njim dosledno zaščititi. Oblečemo se v svetla oblačila, na katerih bomo klopa lažje opazili, in si z njimi zaščitimo čim večji del kože. Namažemo se z repelentom, sredstvom, ki odganja klope. Po povratku domov se temeljito pregledamo, posebno predel za ušesi, lasišče, popek, dimlje, se stuširamo in si umijemo glavo. Pregledamo tudi oblačila, ki jih po možnosti tudi operemo. Posebej temeljito pregledamo otroke in jih naučimo, da se bodo po vrnitvi iz narave vedno tudi sami podrobno pregledali! (1)

KLOPA ČIM PREJ ODSTRANIMO

Če na koži najdemo klopa, ga čimprej previdno odstranimo. S koničasto pinceto ga primemo čim bliže koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če del klopa v koži ostane, odstranimo tudi tega. Pri odstranjevanju klopa ne uporabljamo krem, olj ali kakršnihkoli drugih mazil.(1)

  • 1. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pravočasno se zaščitimo pred klopi, saj lahko prenašajo bolezni. Dostopno na: http://www.nijz.si/sl/pravocasno-se-zascitimo-pred-klopi-saj-lahko-prenasajo-bolezni-0 (dostopano: december 2022).
  • 2. Avšič-Zupanc T. Klopni meningoencefalitis: etiologija, rezervoar in načini prenosa. V: Lotrič-Furlan S, Maraspin Čarman V, Strle F, ur. Klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza 2014. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu; 2014. p. 25-32.