Pred okužbo z virusom klopnega meningoencefalitisa (KME) niso varni niti otroci. Nasprotno, ker se veliko zadržujejo na prostem, igrajo v parkih, podijo po jasah in plezajo po drevesih, so še posebno izpostavljeni okuženim klopom. Zanje velja tudi, da se s KME 2,5–krat pogosteje kot odrasli okužijo z okuženim nepasteriziranim mlekom ali mlečnimi izdelki.⁽¹⁾ V letu 2014 je v Sloveniji na 100.000 prebivalcev zbolelo 8 otrok mlajših od 14 let.⁽²⁾ Letna incidenca KME pri otrocih pa je v Sloveniji med največjimi v Evropi.⁽¹⁾

BLAŽJI POTEK BOLEZNI

Na srečo KME pri otrocih poteka v blažji obliki in imajo boljšo prognozo kot odrasli. KME se sicer pojavlja sezonsko, najpogosteje od maja do oktobra, kar je povezano z biološko aktivnostjo klopov, največ otrok pa zboli julija. Bolezen pri otrocih praviloma poteka v dveh obdobjih. Prvo obdobje bolezni, ki nastopi v povprečju po 12 dneh po vbodu klopa, je podobno gripi. Takšno virozi podobno stanje traja v povprečju 5 dni. Sledi krajše izboljšanje stanja (od 2 do 18 dni), po katerem se pri nekaterih otrocih začne druga faza bolezni in se težave ponovijo, le da tokrat v hujši obliki, saj virus napade osrednje živčevje. Pri otrocih bolezen najpogosteje poteka kot vnetje možganske ovojnice ali meningitis, zato imajo otroci boljšo prognozo kot obolele odrasle osebe. Simptomi in znaki meningitisa so zvišana telesna temperatura, vrtoglavica in bruhanje, močan glavobol in otrdel vrat. Pri tretjini obolelih otrok se bolezen razvije v težji obliki, ki je odsev vnetja možganskega tkiva (meningoencefalitis). Nekatere bolnike moti tudi svetloba.⁽¹⁾

SPECIFIČNEGA ZDRAVLJENJA NI

Specifičnega zdravljenja KME žal ni. Pediatrični bolniki so deležni le podpornega zdravljenja z zdravili za zniževanje telesne temperature in lajšanje glavobola ter nadomeščanja tekočine in elektrolitov. Če je potrebno, bolnike zdravijo tudi z zdravili za zmanjšanje otekline možganov in za zdravljenje morebitnih krčev. Večina obolelih otrok nima posledic po preboleli bolezni, pri otrocih so namreč kronične težave 10-krat redkejše kot pri odraslih bolnikih. Kljub temu pa ima četrtina otrok po preboleli bolezni dolgotrajne motnje pozornosti in koncentracije, ti otroci se po preboleli bolezni še nekaj časa težje učijo in jih pogosteje boli glava. Pri približno 2 % otrok pa beležijo trajne nevrološke okvare. ⁽¹⁾