VBOD KLOPA


Z virusom klopnega meningoencefalitisa (KME) se večina ljudi okuži z vbodom okuženega klopa, ki ga približno tretjina sploh ne zazna. Drugi način prenosa virusa KME poteka preko pitja neprekuhanega kozjega, ovčjega ali kravjega mleka ali mlečnih izdelkov okužene živali. Zato strokovnjaki tudi zaradi možnosti prenosa virusa KME močno odsvetujejo uživanje presnega mleka in mlečnih izdelkov. Na ljudi prežijo vse razvojne oblike klopa, čeprav se na človeka najpogosteje prisesajo nimfe. Klop ogroža predvsem ljudi, ki se zaradi dela, učenja, rekreacije ali bivanja veliko zadržujejo v naravi oziroma naravnih žariščih virusa KME. (1)

VBOD KLOPA

Ko pride klop na človeka, poišče primerno nežno in dobro prekrvavljeno mesto na koži in se pritrdi.(2) Klopi se najpogosteje pritrdijo na z dlakami pokrite dele glave, ušes, rok, dimelj, kolen, dlani in stopal.(3) Vboda gostitelj ne čuti, saj ima klopova slina anestetičen učinek. Klopa zato ljudje, še posebej otroci, navadno sploh ne opazijo. Pri vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, okužba pa lahko poteka tudi brez bolezenskih znakov. (2) Čeprav na človeka prežijo vse razvojne faze klopa, se nanj najpogosteje prisesajo nimfe, ki se na gostitelju hranijo več dni. Potem se preobrazijo v odrasle klope.(1,3) V vsaki razvojni fazi potrebuje klop vsaj en obrok krvi gostitelja, da se razvije v naslednjo fazo. Odrasle samice pa hrano potrebujejo, da bi lahko izlegle jajčeca. Za klope je značilen dolg življenjski cikel, zato zelo dobro skladiščijo viruse.(4)

PRENOS VIRUSA KME

V naravi virus KME kroži med prenašalci – klopi in njihovimi gostitelji, ki so lahko mali gozdni sesalci, divjad, domače živali ali človek. Medtem, ko je viremija pri malih gozdnih sesalcih dovolj visoka, da se klopi lahko prek posesane krvi okužijo z virusom KME, so večji gostitelji - človek in veliki sesalci končni gostitelji virusa KME in virusa ne prenašajo. Ko se klop z virusom KME enkrat okuži, ga ohrani vse življenje. Virus se začne v klopu razmnoževati, ko vstopi v njegovo črevesje. Ko si klop naslednjič poišče gostitelja, lahko s slino nanj prenese virus KME.(1)

  • 1. Avšič-Zupanc T. Klopni meningoencefalitis: etiologija, rezervoar in načini prenosa. V: Lotrič-Furlan S, Maraspin Čarman V, Strle F, ur. Klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza 2014. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu; 2014. p. 25-32.
  • 2. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pravočasno se zaščitimo pred klopi, saj lahko prenašajo bolezni. Dostopno na: http://www.nijz.si/sl/pravocasno-se-zascitimo-pred-klopi-saj-lahko-prenasajo-bolezni-0 (dostopano: december 2022).
  • 3. Baxter. Monograph Tick-Borne Encephalitis (TBE, FSME). March 2007. BS-VA-007. Dostopno na: https://www.yumpu.com/en/document/read/13938836/tick-borne-encephalitis-tbe-fsme-isw-group-on-tbe (dostopano: december 2022).
  • 4. Lindquist L, Vapalahti O. Tick-borne encephalitis. Lancet 2008; 371:1861–71.