MOŽNOSTI ZAŠČITE


MOŽNOSTI ZAŠČITE


Zaščita z obleko
Ko se odpravljamo v naravo, uporabljajmo svetla oblačila iz gladkega materiala, da klopa na oblačilih lažje opazimo in ki klopom onemogočajo, da bi se oprijeli. Zaščitimo se z oblačili tako, da je pokrite čim več kože. Tudi oblačila popršimo z repelentom, najbolje po robovih hlač, vrhu nogavic in ostalih mestih, kamor se klopi radi prijemljejo.1

Repelenti

Eden izmed načinov odganjanja klopov je uporaba zaščitnih kemičnih sredstev – repelentov, ki odganjajo mrčes. Repelente, ki vsebujejo DEET (N, N-dietil-m-toluamid), lahko nanašamo na kožo.  Repelente moramo nanašati v skladu z navodili proizvajalca. Zaščitijo do nekaj ur. Starši naj sredstva nanesejo otrokom in se izognejo nanosu na roke, oči in usta.2
Najbolje je, če se zaščitimo z obleko in repelenti, po vrnitvi domov pa se temeljito pregledamo, odstranimo morebitne prisesane klope, se stuširamo, si umijemo lase ter oblačila operemo.1
O možnostih preprečevanja in zdravljenja bolezni, ki jih prenašajo klopi, se posvetujte s svojim zdravnikom.

CEPLJENJE PROTI KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU

Cepljenje je eden izmed najbolj učinkovitih ukrepov zaščite pred klopnim meningoencefalitisom.3
Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih. Prva dva odmerka naj si sledita v razmaku enega meseca, da se vzpostavi zaščita pred aktivnostjo klopov.  Tretji odmerek lahko sledi po 9–12 mesecih po drugem odmerku. Nato se zahteva prvi poživitveni odmerek po 3 letih, kasneje se zaščita obnavlja na 3 (pri osebah, starejših od 49 oziroma 60 let, odvisno od cepiva) oziroma na 5 let (pri otrocih in odraslih). Če je potrebna čim hitrejša zaščita, se lahko uporabijo »pospešene sheme cepljenja« ali »hitre sheme cepljenja«.3 To pomeni, da lahko drugi odmerek cepiva dobite že dva tedna oziroma en teden po prvem, tretji odmerek pa 5–12 mesecev oziroma tri tedne po drugem odmerku4,5.
V Sloveniji smo leta 1986 uvedli obvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za osebe, ki so izpostavljene okužbi zaradi opravljanja poklica. Od leta 1991 pa se priporoča vsem ljudem,    ki živijo ali potujejo na območja, kjer je tveganje za okužbo veliko.6
V Sloveniji imata dovoljenje za promet (pogovorno rečemo, da sta registrirani) dve cepivi proti klopnemu meningoencefalitisu, obe vsebujeta inaktivirane viruse.7 Ob aplikaciji (dajanju)          obeh cepiv se lahko pojavijo nekateri neželeni učinki. V nadaljevanju so navedeni neželeni učinki obeh cepiv po pogostnosti. 4,5 Pogostnost je opredeljena kot:

Zelo pogosti neželeni učinki: pojavijo se lahko pri več kot 1 od 10 cepljenih oseb.

Pogosti neželeni učinki: pojavijo se lahko pri največ 1 od 10 cepljenih oseb.

Občasni neželeni učinki: pojavijo se lahko pri več kot 1 od 100 cepljenih oseb.

Redki neželeni učinki: pojavijo se lahko pri največ 1 od 1.000 cepljenih oseb.

​​​​​​Spodaj so navedeni neželeni učinki po pogostnosti.
Zelo pogosti neželeni učinki:

   - bolečina na mestu injiciranja, splošno slabo počutje, bolečina v mišicah, glavobol (pri otrocih, starih 3 leta ali več, ter odraslih), zaspanost (pri otrocih, mlajših od 3 let), zvišana telesna temperatura (nad 38 °C) pri otrocih, starih od 1 do 2 let.
Pogosti neželeni učinki:
   - glavoboli, slabost, bolečine v mišicah, bolečine v sklepih, občutek utrujenosti in slabo počutje, pordečitev, otekanje na mestu cepljenja, simptomi podobni gripi (potenje, zvišana telesna temperatura, mrzlica), vključno z zvišano telesno temperaturo (pojavijo se predvsem po prvem cepljenju in običajno izginejo v 72 urah), povišana telesna temperatura,  občutek siljenja na bruhanje, oteklina, tkivna zatrdlina in pordelost kože na mestu injiciranja, zmanjšan apetit, nemir in slabo spanje (pri mlajših otrocih), splošno slabo počutje, šibkost.
Občasni neželeni učinki:
   - otekanje bezgavk, bruhanje, podplutba na mestu injiciranja, povišana telesna temperatura, bolečine v želodcu, bolečine v sklepih, mrzlica.
Redki neželeni učinki:
   - alergijske reakcije, zaspanost, potovalna slabost, driska, bolečine v trebuhu, pordelost, tkivna zatrdlina, oteklina, srbenje, mravljinci in občutek toplote na mestu injiciranja, nenormalno in zmanjšano občutenje, npr. mravljinci ali odrevenelost vzdolž več živcev, omotica, vrtoglavica, prebavne motnje, koprivnica, bruhanje.
Zelo redki neželeni učinki obeh cepiv in redki neželeni učinki iz obdobja trženja so navedeni v Navodilu za uporabo obeh cepiv.
Kot pri vseh cepivih lahko nastopijo hude alergijske reakcije. Te so zelo redke, vendar mora biti vedno takoj na voljo ustrezno medicinsko zdravljenje in nadzor. Med simptome resnih alergijskih reakcij sodijo:
   - razširjen izpuščaj (izpuščaj lahko zajame celo telo),
   - otekanje (najopaznejše na glavi in vratu, vključno z obrazom, ustnicami, jezikom in žrelom ali kjer koli drugje na telesu),
   - piskajoči zvoki pri dihanju, ki jih povzroči zožitev oziroma oteklina v dihalih,
   - zadihanost, težko dihanje,
   - zožitev dihalnih poti (bronhospazem),
   - padec krvnega tlaka,
   - reakcije krvožilnega sistema (ki jih lahko spremljajo prehodne, nespecifične motnje vida),
   - nizko število krvnih ploščic, ki je sicer kratkotrajno, vendar je lahko hudo.
Ti znaki ali simptomi običajno nastopijo zelo hitro po prejemu injekcije, medtem ko je oseba še pod zdravniškim nadzorom. Če pa se kateri od teh simptomov pojavi, ko ste že zapustili kraj prejema injekcije, morate TAKOJ obiskati zdravnika.

Opozorila in previdnostni ukrepi
Preden vi ali vaš otrok prejmete cepivo, se posvetujte s svojim zdravnikom:
   - če imate vi ali vaš otrok motnjo strjevanja krvi ali če se vam ali vašemu otroku hitro pojavijo modrice,
   - če imate vi ali vaš otrok avtoimunsko bolezen (na primer revmatoidni artritis ali multiplo sklerozo),
   - če imate vi ali vaš otrok oslabljen imunski sistem (in se vaše ali otrokovo telo ne bojuje dobro proti okužbam),
   - če vaše ali otrokovo telo ne izdeluje dovolj protiteles,
   - če vi ali vaš otrok jemljete katerokoli zdravilo proti raku,
   - če vi ali vaš otrok jemljete zdravila, imenovana kortikosteroidi (ki zmanjšujejo vnetje),
-    če imate vi ali vaš otrok katerokoli možgansko bolezen,
   - če imate vi ali vaš otrok nevrološke bolezni ali epilepsijo.
Cepivo je lahko neprimerno, če za vas ali vašega otroka velja katerakoli od zgornjih navedb. Zdravnik lahko vas ali vašega otroka kljub temu cepi z njim in nato s krvno preiskavo preveri, ali je cepivo delovalo.
​​​​​​​
Nosečnost in dojenje
Če ste noseči ali dojite, menite, da ste noseči ali načrtujete zanositev, se posvetujte s svojim zdravnikom, preden se cepite.
Varnost uporabe cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu med nosečnostjo in dojenjem ni bila potrjena s kliničnimi raziskavami. Zato se v takih primerih lahko uporabi le po tehtnem premisleku in ob upoštevanju tveganj in koristi za noseče in doječe ženske.4,5

​​​​​​​Cepljenje s cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu NI učinkovito proti drugim boleznim, ki jih prenašajo klopi (npr. borelioza).4,5